Jaz mislim, da je to pomembno poslanstvo, saj ugotavljamo, da se ljudje še vedno premalo zavedajo pomena Programa Svit, ki lahko marsikomu tudi reši življenje. Včasih sem res začuden, da se ljudje kljub temu, da je sodelovanje v Programu Svit brezplačno, na vabilo ne odzovejo, ker potem, ko bolezen napreduje, so posledice res hujše in tudi za zdravstveni sistem dražje.
Prvič sem prejel vabilo v letu 2009 in takrat sem se tudi odzval, izvid pa je bil negativen. Po dveh letih, ko sem bil ponovno povabljen, je bila v blatu ugotovljena kri.
Seveda sem bil neprijetno presenečen, kar je logično, če izveš, da je s tvojim zdravjem nekaj narobe. Ampak potem sem pač zaupal zdravnikom in glede na to, da sem se pravočasno odzval na vabilo in potem tudi na kolonoskopijo, sem pričakoval najboljše.
S kolonoskopijo sta bila odkrita dva majhna polipa, ki sta bila med posegom tudi odstranjena, odkrit pa je bil tudi precej velik, priraščen polip, ki pa ga ni bilo mogoče odstraniti med kolonoskopijo, zato je bil potreben operativni poseg. Operacija je potekala dobro, brez zapletov in po treh dnevih sem se že lahko vrnil domov. Čez en mesec sem izvedel veselo novico, da odstranjeno tkivo ni bilo rakavo. Moram povedati, da je bil zame sam poseg neboleč.
Ko na terenu ljudi spodbujam, naj se odzovejo na vabilo, tiste, ki sodelovanje odklanjajo vprašam po vzroku, zakaj se ne odzovejo. Največkrat mi povejo dva vzroka. Prvi je: Kaj pa če kaj ugotovijo? Pa jim odgovorim: hvala bogu, da ugotovijo in lahko tudi pravočasno zdravijo. In drugi vzrok je strah pred kolonoskopijo. Jaz vedno poudarjam, da sam sem bil sedaj že štirikrat in vedno je preiskava potekala brez problema, neboleče, mogoče bi lahko rekel, da je bolj neprijetna sama priprava na preiskavo. Mislim, da se preiskave res ne bi smeli bati. Rad bi pa še enkrat povedal bralcem, dajte se odzvati na vabilo, ker se s tem lahko reši vaše življenje, kot je tudi moje bilo rešeno s Programom Svit.